Pomožni pošti Rožna Dolina in Ajševica

žig pošte Ajševica - 1951Naši kraji so v zadnjih prejšnjih stoletjih spadali pod Avstrijo, kjer je razvoj parnih strojev omogočil splošni razvoj industrije, trgovine in obrti. Posledica tega je bil tudi razvoj komunikacij, cest, železnic in seveda pošt. Največ poštnih uradov je bilo odprtih predvsem v dveh obdobjih, to je v letih 1870-80 in 1890-1900. Marsikatera obrt ni bila dovolj donosna, predvsem v odročnih in manjših krajih. Zato so nekateri obrtniki, predvsem so to bili gostilničarji in trgovci, zaprosili bližnjo poštno upravo, da bi smeli sprejemati in oddajati pošto sovaščanom. Pri tem je obrtnik-zakupnik pomožne pošte (PP) računal na možnost, da bi morda prinašalec pošte pri njemu tudi kaj kupil ali popil. Tako je bilo na Primorskem prav na prelomu v prejšnje stoletje odprtih 110 PP, ki so poslovale vse do prve svetovne vojne, v notranjosti pa tudi neprekinjeno do italijanske okupacije novembra 1918. Večina teh PP je bila po letu 1923 ponovno odprta, seveda pa v poitalijančenem imenu, nekatere pa so se "prebile" tudi preko druge svetovne vojne v Jugoslavijo, kot je primer prav pri PP Ajševica. Zakupnik PP pod Avstrijo za svoje delo s strani pošte ni dobil nobenega plačila, celo izdelavo žiga (v večini primerov) je moral sam plačati. Žig, ki je bil kovinski ali gumijasti in vedno vodoraven v kvadratnem okvirju z rozeto pred in za imenom PP, ni smel biti odtisnjen na znamki, temveč poleg nje na razglednici ali pismu. Zakupnik PP je moral zbrano pošto obvezno požigosati in jo odnesti na nadrejeno pošto, iz nje pa prinesti možne pošiljke za sovaščane. Zakupnik PP pod Italijo pa je svoj prihodek dobil od rabata pri nabavi znamk, uporabljal pa je žig, ki je bil vedno kovinski in se v ničemer ni razlikoval od žigov rednih pošt. V okolici Nove Gorice so pod Avstrijo delovale štiri PP in to na Sveti Gori, v Vrtojbi, Rožni dolini in na Ajševici.

Na Ajševici je PP začela z delom 15. julija 1899. Zakupnik te pošte je dal izdelati dvojezični italijansko-slovenski kovinski žig AISOVIZZA/AJŠEVICA, ki je bil tudi edini avstrijski žig te PP. V začetku je ta PP spadala pod centralno pošto v Gorici, s 1. avgustom 1906 pa pod četrto goriško pošto (Görz 4), ki je bila pred tem odprta na železniški postaji novozgrajene Bohinjske železnice. Posledica pomika bojne črte proti vzhodu v prvi svetovni vojni, je bila, da je PP Ajševica z 18. septembrom 1916 dobila novo nadrejeno pošto, to je pošto Šempas. Kdaj je PP Ajševica začela z delom pod Italijo ni znano, verjetno pa po letu 1927 in če je tako, je potem uporabljala samo en italijanski žig, spadala pa je pod centralno pošto v Gorici. Verjetno je tudi, da je za časa ZVU (Zavezniške vojaške uprave) redno poslovala, pod Jugoslavijo pa vse do ukinitve 30. aprila 1952.

Tudi pomožna pošta v Rožni dolini naj bi po podatkih avstrijskega avtorja začela z delom 15. julija 1899. Toda iz kopije hrbtne strani razglednice od 25. septembra 1898, je razvidno, da je vsaj s tem dnem že poslovala, podrejena pa je vsekakor bila centralni pošti v Gorici, s 1. avgustom 1906 pa je tudi ta PP prešla pod četrto goriško pošto, ki je bila na sedanji naši novogoriški postaji. Ta PP je uporabljala dva kovinska avstrijska žiga, prvega velikosti 60x8 mm z imenom ROSENTHALL, drugega pa z imenom ROSENTHAL (GOR.) in velikosti 44x7 mm. Tudi za to PP ni točnih podatkov o začetku poslovanja pod Italijo, vsekakor pa je to bilo v letih 1923-27, saj se je našel odtis žiga iz tega časa. Pod Jugoslavijo ta PP ni poslovala.


Pripravil:

Branko Morenčič iz gradiva

  • *Avstrijske pošte na Primorskem
  • *Primorske pošte pod Italijo

 

 

< vrnitev na prejšnjo vsebino